XV, 2014/1

Uvodnik

V letu 2014 smo doživeli dodatne okrepitve v uredništvu in na vidiku so nove posodobitve revije. V letu 2015 bo revija postala likovno sodobnejša in prilagojena novim medijem.

V tej številki gostimo pet prispevkov, ki so precej različni. Na prvem mestu je prispevek treh kolegov Branislav Folić, Saja Kosanović, Tadej Glažar z naslovom SODOBNO ARHITEKTURNO IZOBRAŽEVANJE – IZBRANI PRIMERI predstavljajo analitično raziskavo o spremembah na področju arhitekturnega izobraževanja. Predstavljajo svetovno in lokalno raven izobraževanja. Skupna premisa besedila je, da je napredek možen le v dialogu z vpletenimi. Izobraževanje je družbeno odgovorno delo. Delo v projektnem studiu ali seminarju je ključnega pomena, saj se tu strnejo ideje, arhitekturna praksa in generacije študentov. Empirični pristop izobraževanja vodi tudi k vpeljavi zelenih arhitekturnih tematik (landscape urbanizem).

V tem sozvočju nadaljuje izrazito aktivna arhitekta, pedagoginja in raziskovalka Beatriz Tomšič Čerkez. Članek VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE O ARHITEKTURI: MED TRAJNOSTNIM RAZVOJEM IN ZAZNAVANJEM OKOLJA opisuje temeljno povezanost med kritičnim zavedanjem skupnega prostora in bivanja posameznika v njem. Kolegica polemično predstavi trajnost in vključevanja mladih v svet arhitekture. Z grafično jasnimi predstavitvami spodbuja razmišljanje dijakov v srednji šoli. Razpravlja še o ponovni uporabi javnih prostorov ob zamenjavi kompozicije ali objektov. Razprava sveže posega na področje t.i. slike o mestu.

Mlada doktorica znanosti Larisa Brojan je nekaj zadnjih let namenila balam slame in razvoju potencialov uporabe slame v arhitekturi. V članku PREDNOSTI IN SLABOSTI UPORABE BAL SLAME PRI GRADNJI je s Peggi. L Clouston opredelila lastnosti bal slame kot gradbenega materiala. Prednost slame je v tem, da je lahko hkrati gradbeni in izolativni material, kar zmanjša težave pri nastanku toplotnih mostov. Največja ovira so družbeni zadržki, ki pa sta jih kolegici z analitičnim delom smiselno zavrnili. Področje je zapostavljeno in mnogo premalo raziskano. Veselim, se novih raziskav in rezultatov pri promociji graditve in gradnje z balami slame.

Mlada raziskovalka Marta Bujanda Miguel je s prispevkom ZNAČILNOSTI KORUZNJAKA IN NJEGOVE RAZLIČICE V EVROPI osvetlila preprosto vernakularno arhitekturo. S pregledom sorodnih rešitev nadaljuje delo kolega Boruta Juvanca. Njen izvirni prispevek je v tem, da povezuje te objekta z gospodarskim učinkom razvoja vernakularne arhitekture. Ekonomičnost rešitve sloni tudi na izboru gradiv in zasnovi konstrukcije.

Kolegi iz Španije Juan Saumell, Luis Antonio Álvarez, José-Carlos Salcedo so s prispevkom ARHITEKTURNA DEDIŠČINA IN GIS SISTEMI: PRIMER CÁCERES predstavili njihovo raziskovalno in strokovno delo digitalizacije dediščine in umeščanja v GIS. Delo na področju arhitekturne dediščine ni nikoli končano.

Načelo prve številke je, da v njej predstavimo še poročilo o raziskovalnem programu na UL FA, ki trenutno vodi kolega Vojko Kilar. Program teče od 2013 in se bo iztekel konec leta 2017. Delo na programu je plodno in odmevno, saj kolegi objavljajo rezultate prispevkov na svetovnih kongresih ter tudi v tujih mednarodnih revijah. Revijo pa zaključujemo s poročili s kongresov, teh poročil je mnogo in ponovno dokazujemo, da smo aktivni raziskovalci z zmožnostjo krepitve domačih in mednarodnih stikov. Strokovna odmevnost naših kolegov je prepoznavna tudi po aktivni zaposlitvi. To dokazuje aktivni kolega Borut Juvanec.

Urednik