XVI, 2015/2

Uvodnik

V tej številki smo strnili različne prispevke začenši na področju arhitekturne dediščine. Avtorji Potočnik, Kobe in Kosmatin Fras predstavljajo odnos družbe do barve v okvirih arhitekturne dediščine. Ugotavljajo, da zaznava barv z vidika tehnologije ne predstavlja ovir pri dokumentiranju. Izpostavljajo bolj perečo problematiko: vrzel med splošnim razumevanjem vrednosti dediščine med vsebino dokumentov in barvno komponento teh istih dokumentov. Diskusija prispevka se naslanja na lastne vire in tudi še na mednarodna načele in prakse v tujini. Prispevek avtorji zaključijo, da je odnos do barve subjektiven, a vendarle lahko z ustreznimi metodami (laserski skener, fotografija, itd.) barvo in dediščino tehtneje ovrednotimo ter v skrajnem primeru reproduciramo.

Kolegica Hudnik v prispevku predstavlja dve kitajski mesti Peking in Šanghaj, vsebinsko se osredotoča na pojavnost javnega prostora v treh kontekstih: socializma, ekonomije in razvoja kitajske družbe. Kitajska s svojim intenzivnim razvojem na vseh možnih področjih postavlja nove relacije v svetu. Avtorica neskromno začenja s tem prispevkom serijo vsebinskih pogledov na t.i. hiperurbanizacijo oz. urbanega booma, kot ga imenuje Neville Mars. V zaključkih, ki so mestoma manifestativni zavzema stališče, da mesta ne smejo slediti diktatu tržne logike in nesmiselnih investicij, ki se ne prilagajajo specifičnemu kontekstu družbe in prostora. Avtorica izpostavlja, daje prav hiperurbanizacija prevzela načela globalne ekonomije in zanikanja družbenega kapitala. Ne tem mestu dodajam, da je hiperurbanizacija del »jedrskih« konic kapitala brez meja. Odprti javni prostori so v tem pogledu rezultati implozije družbenih vrednot in eliminacije socialno-kulturnega konteksta.

S prispevkom na temo arhitekturnih refleksij se bralci pomaknemo od hitrega urbanega razvoja na področje raziskovanja procesa oblikovanja in predstavitve oblikovanja v javnem prostoru. Avtorica Juul nadaljuje diskurz o vplivu političnega sistema na arhitekturo in zaznavo prostora. Teorem, da javni prostor ne bi smel biti oblikovan izključno za določen del družbe in da vse mesta ne bi smela stremeti v kopiranje podob mest, je dobro izhodišče za razmislek in raziskavo. Avtorica v prispevku predstavlja zbir lastnih praks z možnostjo ustvarjanja javnega prostora iz delovanja in ne iz oblike. Tu bi bila zanimiva dialektična razparava med Juul in Hudnik, saj je javni prostor v Pekingu in Šanghaju rezultat delovanja družbe (kakršne koli) in zanikanja oblike. Jullova izpostavlja inovativnost snovanja in arhitekturne komunikacije v javnem prostoru.

Arhitekturno snovanje del procesa inovativnosti. Vsaka prostorska rešitev je inovacija. Avtorja Vreš in Demšar Vreš v prispevku predstavljata inovativnost v praksi: glamping. Nagrajeni projekt Garden Village Bled je primer dobre prakse, kjer so strnili sredstva, vizijo in znanje arhitekti, krajinski arhitekti ter investitor. Poleg projekta na Bledu avtorja predstavita primere dobre prakse glamping letovišč iz Kanade, Tanzanije in Avstralije. Projekti niso zgolj prostorske rešitve, temveč posegajo tudi na družbeno področje: promocija kulture avtohtonih prebivalcev Avstralije, vključevanje indijanskih plemen Kanade ali aktivno delovanje na področju edukacije o biološki raznovrstnosti območja. Projekti predstavljajo skladnost med krajinsko zasnovo in arhitekturo. Prispevek je dober primer promocije sodelovanja med strokami.

Mladi kolegici Stare in Pezdir z lastnima prispevkoma predstavljata rezultate med disciplinarnega projekta: Raziskovanje procesa managementa: Potencial trženja trajnostnega turizma v Ljubljani. Projekt je povezal Ekonomsko fakulteto UL, Naravoslovnotehniško fakulteto UL in Fakulteto za arhitekturo UL ter zasebno podjetje Kaaita, d.o.o.. Izmuzljiv izraz trajnost v turizmu smo s tremi predlaganimi modeli dobro opredelili in smiselno vključili v lokalno skupnost (Turizem Ljubljana), saj bo v letu 2016 mesto Ljubljana Zelena prestolnica. Največji dosežek je v tem, da je bil študentski predlog Po zmajevi poti deležen intenzivnega zanimanja Turizma Ljubljana in kaže da bo projekt v modificirani obliki ugledal luč sveta. Ekipa študentov omenjene skupine ima velike možnosti, da bo projekt iz prototipa prešel v tipizirani modelni produkt trajnostnega turizma MOL.

Projekt je presegel osnovna pričakovanja mentorjev in študentov. Da bi omogočili čim večjo odmevnost našega projekta smo se mentorji odločili, da bomo izvedli didaktično razstavo s plakati in zgibanko, ki jo bomo gostili na članicah UL. Projekt PKP je dobra pot pri opolnomočenju mladih, da so zmožni presegati ustaljene okvire študijskih smeri in da je sodelovanje ključ do poslovne uspešnosti.

Srečno v 2016.

Urednik