XV, 2014/2

Uvodnik

Letošnje raziskovalno leto je minilo še hitreje kot prejšnje. Vedno bolj smo učinkoviti in prežeti z računalniki, spajamo algoritme programov s potrebami ljudi. V zadnjem obdobju se vedno bolj poudarja humanizacija arhitekture in družbeno odgovornejše izobraževanje in upravljanje v arhitekturi. V reviji gostimo tri tuje prispevke, kar potrjuje prepoznavno vlogo naših sodelavcev v tujini. Vedno bolj prihaja v ospredje razmišljanj nova kibernetična morfologija, ki jo je opisoval slavni Issac Asimov in misli o robotiki so tu pred nami. Praksa je izhodišče in usmeritev pri učenju umetne inteligence.

Kolegica Eli Hatleskog se v članku RAZISKOVANJE V PROCESU OBLIKOVANJA: ARHITEKTURNI ODZIV V PRAKSO USMERJENEMU RAZISKOVANJU ukvarja s prakso kot sočasnostjo izhodišča in usmeritve. Performativno raziskovanje naj bi omogočilo raziskavo vprašanj in določitev uporabnosti v procesih prakse. Cilj te metode je razvoj novega znanja. Sorodnost z učenjem naprav je v diskusiji bolj jasno berljiva in poudarja aktivno meddisciplinarno delo.

Mlada raziskovalka Ljiljana Čavić in José Nuno Beirão v prispevku KOMPLEKSNOST IN MERLJIVOST LASTNOSTI TER KATEGORIJ ODPRTIH JAVNIH PROSTOROV opisujeta problematiko raziskovanja odprtega javnega prostora v izboljšanju vsakodnevne uporabe in delovanja. Pri tem so ključnega pomena prav koristniki teh prostorov. Raziskav na tem področju ne manjka, so pa vse dokaj specifične in niso usmerjene v širino. Prispevek osvetljuje nove načine in analitiko dela.

Boris Azinović, David Koren, Vojko Kilar so v prispevku POTRESNA VARNOST PREFABRICIRANIH KONZOLNIH ELEMENTOV ZA PREPREČEVANJE TOPLOTNIH MOSTOV pod drobnogled vzeli prefabricirane konzolne elemente in možnost dviga konzole ob potresnih sunkih ter vibracijah. Izračunali so razmeroma nizko statistično verjetnost (3%), da bi se kaj takega pripetilo, vseeno pa je to nesprejemljivo z vidika stopnje potresnega tveganja pred porušitvijo. Kolegi v prispevku predstavljajo nov vpetostni detajl z umestitvijo ustrezne natezne armature. Rešitev, ki je gospodarsko zanimiva in potrebna.

S tematiko svetovnih razstav se več let intenzivno ukvarja kolegica Lara Slivnik in v članku JUGOSLOVANSKI PAVILJONI NA SVETOVNIH RAZSTAVAH celovito pregledno predstavi arhitekturo paviljonov, ki so bili v času Jugoslavije postavljeni na svetovnih razstavah (1929, 1937, 1967, 1968). S primerno časovno distanco je povzela vzporednice z izbranimi paviljoni s svetovnih razstav. Ob zaključku diskusije v prispevku strne skupne značilnosti jugoslovanskih paviljonov.

Zadnji znanstveni prispevek v reviji je nastal v so avtorstvu nizozemskega kolega Johana Verbekeja in kolegice Tadeje Zupančič. Soustvarila sta kratki prispevek PRILAGAJANJE PROJEKTU IN PRILAGAJANJE PROJEKTA ADAPT-R– ‘ARCHITECTURE, DESIGN AND ART PRACTICE TRAINING-RESEARCH’, ki napoveduje nove poti raziskovanja v arhitekturi.

Revijo zaključi predstavitev mednarodno odmevne in vsebinsko odlične knjige CONTEMPORARY SLOVENIAN TIMBER ARCHITECTURE INTERNATIONAL RECOGNIZED, ki jo je napisala kolegica Manja Kitek Kuzman.

Urednik