XIII, 2012/1

Uvodnik

Leto 2012 je delovno: še bolj od 2011, ko smo rekli, da bolj že ne more biti …

Ob množini dela ni manjkalo tudi tistih najbolj nepotrebnih zapletov finančne narave, ukinili so celo Agencijo za knjigo. Toda AR se ne da, tudi mi ne.

Zato je pred vami prva številka, nekoliko pozno, a z zanimivimi prispevki ter z množico poročil o delovanju na naši šoli. Mislim, da je predvsem to zelo potrebno.

Članke začenja kolegica Zbašnik-Senegačnikova, ki je po potovanju v Združene države prinesla materiala za nekaj številk AR. Žal je tukaj le en članek o velikem arhitektu, ki ga vse premalo poznamo. Članek nosi naslov Trajnostna izhodišča v arhitekturi Franka Lloyda Wrighta in govori o enem največjih arhitektov v svetovnem merilu, ki ga je celo American Institut of Architects priznal kot največjega ameriškega arhitekta. Ustvarjati je začel na koncu 19. stol. v času arhitekturnega razcveta v Chicagu pod mentorstvom L. Sullivana in od njega prevzel, nato pa izpopolnil kar nekaj konceptov, ki so bistveno vplivali na arhitekturo. Z velikimi steklenimi površinami je povezal zunanje okolje hiše z notranjostjo. Narava prerije mu je bila inspiracija za vodoravne linije, ki so zaznamovale njegovo arhitekturo. Njegove stavbe so približane merilu človeka in z velikim občutkom za naravo, v katero so postavljene. Izbiral je naravna gradiva iz okolice, naravna struktura gradiva je bila glavni ornament njegove arhitekture.

Vanja Skalicky in Metka Sitar z mariborske univerze sta pripravili pregled povojne izgradnje v Mariboru. Članek ima naslov The Concepts on Quality of Life in the Maribor Post-WW2 Housing Estates ali v domačem jeziku nekako takole Zasnova kvalitete življenja v mariborski povojni stanovanjski izgradnji. Trdita, da je kvaliteta bivanja odvisna od niza funkcij, ki morajo zadostiti tako stanovalcem kot drugim prebivalcem mesta. Pri tem so zelo pomembni elementi tudi javni prostori in zelene površine. V nadaljevanju razglabljata o vplivu poselitve na kvaliteto življenja prebivalcev. S tem se odpirajo novi problemi, predvsem večanje števila avtomobilov in pomanjkanje prostora zanje. Prav to vnaša vedno nove konflikte, predvsem po privatizaciji, ko so javni prostori zlorabljani z drugimi uporabami, ki prvotno niso bili predvideni. Posebej izgradnja prevelikih stanovanjskih naselij vnaša v mesto nove problematike, vezane tudi na javne prostore in na zelene površine, ki bistveno vplivajo na kvaliteto bivanja.

Sarajevska kolega Amir Čaušević in Nerman Rustempašić predstavljata v članku Evaluation of Stability of Masonry Minaret in high Seismicity Region (Vrednotenje stabilnosti minareta na seizmično problematičnem območju) problematiko prenove Ferhad-pašine mošeje. V projektu sta upoštevala predvsem obstoječo gradnjo, domače materiale in dosežke takratnih graditeljev, ob spoštovanju elementov estetike časa, v katerem je mošeja nastajala. Pomembno je, da bo rekonstrukcija predstavljala originalno obliko, pa tudi materiale in konstrukcijo. To je bilo posebej pomembno zaradi dejstva, da je mošeja delo Sinanove šole, kjer je avtor, ‘mimar’, uporabljal rešitve ‘muhendisa’, konstruktorja.

Doktorand Gašper Mrak, Alma Zavodnik Lamovšek in Alenka Fikfak pa v članku z naslovom Turizem in poselitveni vzorci na podeželju na primeru razvoja poselitve v slovenskih Alpah pišejo o turizmu kot miroljubnih selitvah, ki spreminjajo vzorce poselitev z ekonomskimi učinki, kar vpliva na oblike, način življenja in na učinke. Sprememba namembnosti opuščenih bivališč in sirarn v turistične nastanitvene objekte, apartmaje, oskrbovana ali neoskrbovana zavetišča je način, kako bi jih obdržali pri življenju, obiskovalcem pa s tem na mnogih pomembnih lokacijah omogočili bivanje ali izhodišče za vzpone v gorski svet. No, že znano idejo o razpršenem hotelu bi bilo mogoče nadgraditi in oplemenititi s stikom prebivalstva z gosti, kjer bi novi programi oblikovali nove odnose in dvigali raven kulture tako enih kot drugih.

Ob zanimivih prispevkih je tu še nekaj tehničnih podatkov. Revija AR arhitektura raziskave je uvrščena na seznam DOAJ Directory of Open Access Journals na Univerzi v Lundu na Švedskem. Kvaliteto uredniške politike, prispevkov in kvaliteto dostopnosti so prepoznali tudi v okviru ProQuest organizacije in so nas umestili v Ulrich’s Periodicals Directory. Na tem seznamu so vključili revijo od leta 2006 dalje. Revija AR postaja prepoznavna kot kvalitetna znanstvena revija. Kolega Zupančič pravi, da smo lahko ponosni in veseli, da je z nami že 12 let. Kar lepa starost.

Urednik