XIV, 2013/2

Uvodnik

Revija AR arhitektura, raziskave je v tem letu prešla v nove uredniške roke. Vsebinsko se revija ne odmika od ustaljenih področij, ostaja zvesta teoriji arhitekture, raziskovanju prostora, urbanističnim temam ter drugim inženirskim panogam na področju graditve objektov. Seveda, so tu še druge humanistične vede: antropologija, zgodovina, arheologija in še druge.

Sklicevanje na ekonomsko krizo je postala grda navada vseh nas. Temu ni tako. Ekonomska kriza je le izgovor površnih. Kolegice in kolegi v tej številki govorijo o arhitekturi, gospodarskih možnostih in zgodovini. Podrobno branje vsebine razkriva temeljno spoznanje, da je celostno načrtovanje odvisno od sodelovanja udeležencev. Kolegica Špela Hudnik s prispevkom Pomen kompleksnega mišljenja v procesu učenja arhitekturne kompozicije odstira področje kompleksnega mišljenja. To ni le modna muha tega stoletja, o kompleksnem mišljenju plodno piše in še mnogo bolj govori Edgar Morin. Kolegica predstavlja načine ustvarjanja kreativnih idej. Ali obstajajo nekreativne ideje? S primeri pokaže kompozicije teh vsebin ter jih spaja z likovnim in arhitekturnim jezikom. Kompleksnost mišljenja vodi k estetski občutljivosti in k razvoju celovite osebnosti. Prav to morajo bodoči rodovi arhitektov spoznati in okrepiti.

Avtorji Manja Kitek Kuzman, Mirko Kariž, Martina Zbašnik-Senegačnik so se poglobili v raziskavo Sodobnih konstrukcij pasivnih hiš v Sloveniji. V skrbi doseganja zastavljenega EU cilja, da bi leta 2020 zmanjšali 20% rabe primarne energije, je poglavitno področje arhitektura in gradbeništvo. Preudarno načrtovanje in ravnanje z gradivi ter komponentami ima velik potencial na področju prihranka primarne energije. Poseben pomen predstavlja vključevanje regenerativnih gradiv pri zasnovi detajlov. Les je pravi odgovor, temu v prid so zapisane tudi mednarodne smernice. Lesena konstrukcija dosega varnostne in nizkoemisijske učinke. Avtorji poudarjajo, da je slovensko gospodarsko zmožno in prepoznano na področju izvedbe nizkoenergijskih stavb. Za premik naprej ponujajo odgovor: lesene pasivne stavbe.

Kolega Tomaž Krušec se je s svojim člankom postavil na otok Rab. Članek Spominski kompleks Kampor na otoku Rab razčlenjuje zasnovo kompleksa, ki je bil leta 1953 zgrajen na mestu nekdanjega pokopališča (1942 – 43). Arhitektura za pokojne je lapidarno jasna, čista in karakterno povezana s potjo spominjanja ter hrepenenja. Žalost vojn je brez meja, žrtve so na vseh straneh. Žrtve so fiksativ neumnosti. Kolega Krušec je opisal kompozicijske principe in vzporednice vpliva Ravnikarjevih mentorjev Le Corbusierja in Plečnika.

Kolega Vladimir Brezar je za nas prebral knjigo Ljubljanska inženirska zbornica in jo v recenziji osvetlil našemu bralstvu. Ob koncu pa je še poročilo o projektu, ki ga na UL FA vodi kolega Vojko Kilar.

Urednik