VIII, 2007/1

Uvodnik

Nova številka AR je le na pol značilna: prinaša poročila o raziskavah in članke. Po sklepu Odbora za znanstveno raziskovalno delo naj ne bi več objavljali poročil, temelječih na oddanih raziskavah, pač pa prispevke v obliki člankov. No, člankov zato ni nič več, še manj je oddanih raziskav v naši knjižnici.

To seveda ne pomeni, da nekateri članki v reviji niso zanimivi in da ne odpirajo novih obzorij v misli arhitekta.

Kolega Peter Marolt v članku z naslovom Senčna Japonska in celovito dojemanje entitet govori o pomenu mistične sence za tradicionalno Japonsko, s tem pa tudi za oblikovanje prostora, kar dokazuje s celovitim razumevanjem pismenk, ki v sebi zaobjemajo vse razsežnosti posameznih entitet in ki s svojo celovitostjo nadomeščajo nepopolnost pojmov.

Trdi, da dojemanje pojma praznine predstavlja osnovno izhodišče za oblikovanje tradicionalne japonske sobe, pri kateri, za razliko od zahodnega dela sveta, kjer je običajno v ospredju tektonika in avtonomne stene predvsem zapirajo, zaokrožuje ta skrivnosten prostor.

Španska kolega, arhitekta Camilla Mileto in Fernando Vegas Manzanares, sicer profesorja na Univeridad de Valencia, svoje delo predstavljata z odkrivanjem starih znanj in misli, ki jih vgrajujeta v nove projekte: od prenov, objavljanja knjig, do zasnov novih bivalnih sosesk v okviru starega mestnega jedra (primer Valencia), kamor vnašata stare zasnove (varovanje zunanje stene ali hrbta, življenje na notranjem dvorišču in socializacija družbe, ki živi na teh starih območjih) v nove tlorise in življenjske potrebe ter možnosti socialnih stanovanj lokalne skupnosti. V članku Architecture related to the existing city ali Arhitektura, vpeta v obstoječe mesto prikazujeta nekaj svojih realizacij. Pravita, da pomen značaja zgodovinskih jeder ni odvisen od velikih in slavnih spomenikov, pač pa mu najbolj daje pečat stanovanjski del. Najpomembneje se jima zdi, da predvsem pomanjkanje preoblikovanja konstrukcije pri zaščiti spomenikov vpliva na popolno izginotje značaja mesta. Zanimiva teza, vredna premisleka, čeprav bo pritegnila prav toliko pristašev kot nasprotnikov vsakega posega v staro.

Docentka Alenka Fikfak v članku Javni prostor kot lokalna razvojna priložnost prikazuje turizem kot alternativno za zagotavljanje ekonomske blaginje nekdanjih agrarnih gospodinjstev in nadomeščanje zaposlitvene praznine, ki je nastala z izpadom kolektivne zaposlitve v okviru velikih podjetij planskega gospodarstva. Trdi, da mora sistem omogočati strokovno sprejemljivo vključevanje in trženje javnih prostorov in objektov družbene infrastrukture, ki temelji na izrabi lokalnih in regionalnih specifik okolja. Spodbujati mora iskanje posebnosti okolja, s poudarkom na njihovem ohranjanju.
Dr. Lara Slivnik končuje predstavljanje svetovnih razstav, ki je nastalo kot razširjen del raziskave z naslovom Inovativni konstrukcijski sistemi na svetovnih razstavah, v kateri je obravnavana 150-letna zgodovina svetovnih razstav s konstrukcijskega vidika. Gre za odnos med konstrukcijo in oblikovanjem arhitekture, s poudarkom na razvoju tehnologije konstrukcij in ekoloških gradiv v zadnjih nekaj letih.

Dr. Manja Kitek Kuzman v članku Smernice in potencial lesene gradnje v Sloveniji govori o problematiki lesa v slovenskem gradbeništvu. Poudarja, da mora sodobna gradnja temeljiti na povečani uporabi obnovljivih virov, povečani uporabi lesnih kompozitov in večji stopnji prefabrikacije konstrukcijskih elementov v procesu arhitekturnega načrtovanja. Na področju stanovanjskih stavb lesena gradnja v Sloveniji predstavlja le majhen delež celotne gradnje, zato je želela ugotoviti, kaj je vzrok tako majhnemu deležu. Z javnomnenjsko raziskavo Slovensko javno mnenje o leseni gradnji je anketirance spraševala o poznavanju lesene gradnje in njenih prednostih. Tema, ki zahteva več pozornosti, posebej ob dejstvu, da izvoz (za tujce cenenega, za nas dragocenega) neobdelanega lesa vse bolj narašča, namesto da bi ob dodani vrednosti slovenske pameti zrasla cena, da bi lesena gradnja postala vrednota, s tem pa bi tudi dvignili raven prepoznavnosti Slovenije.

Kolega s Fakultete za strojništvo Mirko Čudina in Jurij Prezelj v članku Razumljivost govora v učilnicah in predavalnicah predstavljata problematiko, ki je za arhitekte izjemno pomembna, pa je skorajda ne poznamo: akustiko.

Prispevek obravnava razumljivost govora v učilnicah in predavalnicah. Opisani so nekateri vplivni parametri na razumljivost govora. V petih predavalnicah Fakultete za strojništvo v Ljubljani so merili objektivno in subjektivno razumljivost govora in jih ocenili glede na izmerjene odmevne čase in razmerja jakosti govora ter hrupa ozadja. Pri tem bi za arhitekte pričakovali več praktičnih rezultatov, ki bi jih lahko oblikovalci javnih prostorov uporabili pri projektiranju. S tem mislim na izbor materialov, na njihovo obdelavo, na obliko, na postavitev in na odnose pri polnih ali praznih predavalnicah različnih tipov, pri govoru seveda, ne pri umetno ustvarjenih zvokih. Šele to bi prineslo pravo vrednost tudi v vode arhitektov.

Tomaž Slak, Vojko Kilar in David Koren predstavljajo članka Potresna arhitektura kot pandan potresnemu inženirstvu in Potresna izolacija in neregularna zasnova v arhitekturi. Članka sta strogo strokovna, obravnavata pa področje gradbeništva. Namen prvega članka je vzpodbuditi nove principe oblikovanja arhitekture na teh področjih, saj samo tehnologija, zakonska regulativa in sodelovanje gradbenih inženirjev niso niti edina niti zadostna rešitev za ustrezno oblikovano kulturno krajino. Potresno inženirstvo je razvilo nekaj osnovnih konceptov projektiranja potresno-odpornih objektov. Drugi članek analizira uporabnost sistema potresne izolacije za zmanjšanje neugodnih torzijskih vplivov pri asimetričnih konstrukcijah, ki smo jim pogosto priča v sodobni arhitekturi. Pri tem podrobneje raziskuje, kako sistem potresne izolacije absorbira nepravilnosti v konstrukciji.

Dekan Peter Gabrijelčič predstavlja poročilo o projektu Zasnova prostorskih ureditev slovenskega obalnega pasu.

Raziskovalni projekt »Podrobnejša zasnova prostorskih ureditev obalnega pasu« je ena od osmih nalog znotraj projekta CAMP in sodi v okvir priprave Regionalne zasnove prostorskega razvoja slovenske obale. V nalogi je podan predlog nekaterih skupnih nalog, ki so zaradi svojega strateškega pomena lahko financirane iz evropskih strukturnih skladov. V okviru naloge je bil izdelan predlog prostorske zasnove ožjega obalnega pasu, opredeljeni pa so bili štirje ključni projekti.

Tadeja Zupančič spet posega na področje edukacije. V članku Prednosti in pasti arhitekturnega e-izobraževanja trdi, da izkušnja dopolnjevanja tradicionalnega učenja arhitekture z abstraktnimi in izkustvenimi izobraževalnimi vmesniki v e-Learning evropskemu projektu VIPA kaže različne stopnje uporabnosti e-izobraževanja glede na različne izobraževalne vsebine na področju arhitekture. Posebno zanimivo izstopajo vprašanja razumevanja merila v arhitekturi oz. urbanističnem oblikovanju, ki ob izključnem delu z računalnikom izginjajo iz zavesti študentov.

O praktičnih rezultatih takega učenja se bomo še prepričali v bodočnosti.

Naslednja številka bo spet tematska: ob običajnih člankih bodo predstavljene še knjige, ki so v zadnjih petih letih izšle na Fakulteti za arhitekturo. Nabor bo prav zanimiv.

Le še prijetno branje vam želim,

Urednik