VIII, 2007/2

Uvodnik

V čast mi je, da vam predstavim številko, ki sem je posebno vesel: predstavitev založniške dejavnosti Fakultete za arhitekturo, avtorjev arhitektov in knjig s področja arhitekture.

S pomočjo knjižnice FA smo zbrali kar nekaj naslovov, s prošnjo za predstavitev smo se obrnili na vse pedagoge naše šole. Tako je nastal pregled založniškega dela zadnjih petih let, od 2002 do 2007. Kar smo dobili od avtorjev, je predstavljeno obširneje in z nekaterimi podatki, ki so za znanstvene monografije nujni, da jih lahko formalno primerjamo med sabo.

Najpomembneje se mi zdi, da smo uspeli dobiti predstavitev avtorjev samih: ne gre za samohvalo in videli boste, da še vedno velja, da je znanstvenik prej preskromen kot napihnjen. Zato sem kot urednik predlagal, da objavimo tudi nekaj iz uradnih recenzij in pa objave, ki predstavljajo odmev znanstvenega dela. Nekaj je prav zanimivih, tudi iz okolij, ki jih slovenski knjigi ne bi pripisali.

Med članki je na uvodnem mestu profesor Peter Fister, ki trdi, da je osnovna prednost slovenskega prostora v relativno dobri ohranjenosti arhitekturno-krajinske identitete. To jo uvršča med evropske države, ki naj bi bile v prihodnosti ne le "vrt Evrope", ampak tudi pomembna turistična in bivalna destinacija. Presoja načrtovanja razvoja prostora, ki naj gradi iz že ustvarjenih vrednot, in ki obenem varuje posebnosti prostorsko-krajinske identitete, mora biti utemeljena z vzporednim poznavanjem specifike slovenskega prostora. Ker v resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 ta razmerja niso niti omenjena, je nujno opozoriti na pričakovane posledice vpliva na okolje. O teh vplivih govori članek.

V kolikor ne bi bilo v tej številki članka prof. Fistra z zelo pomembno politično vsebino – pomembno za vso našo stroko in za neurejene odnose v zvezi s tem – bi na prvo mesto postavil Lesene objekte v pozni prazgodovini arheologa Matije Črešnarja. Gre za tisto, kar sem si vedno želel vedeti o prvih arhitekturah, o izkopaninah in o dejanskih dokazih nekaterih konstrukcijskih rešitev. Vse prevečkrat sem se jezil na nekatere "strokovnjake" raznih strok, ki mirno posegajo na naše področje in dajo risati špekulacije, ki bi sicer lahko bile, a dokazov zanje ni. Kolega Črešnar je prebil ta problem in predstavlja dejstva, ki bi lahko omogočala nekatere predpostavke. Predpostavke, ki jih lahko reši le arhitekt, konstrukter z znanjem arhitekture ob vsej pomoči drugi strok. S tem smo seveda pri problemu interdisciplinarnosti, ki je za to temo nujna in ki jo doslej vse premalo poznamo. Mladi raziskovalec s Filozofske fakultete, Oddelka za arheologijo predstavlja pregled najjasnejših stavbnih ostalin, odkritih v naseljih iz časa bronaste dobe (pribl. 2400–800 pr. štetjem) in starejše železne dobe oz. halštatskega obdobja (pribl. 800–600 pr. štetjem) na prostoru današnje Slovenije. Natančneje so predstavljeni materiali, ki so jih v pozni prazgodovini uporabljali pri gradnji pretežno lesenih objektov ter možnosti rekonstrukcij stavb in njihovih posameznih delov. Kolega sem žalostil s krajšanjem in s poenostavljanjem članka, saj arhitekti komaj ločimo bronasto od železne dobe. Temu navkljub je članek izjemen prispevek znanstveni misli na našem področju in upam, da bom v bodoče uspel dobiti še kakšno dobro delo drugih strok, ki bo zaokroževalo to tematiko.

Stojan Skalicky se ukvarja z opisom in oceno arhitekta Saše Deva, ki je deloval predvsem v Mariboru, v sklopu niza kolegov, ki so temu mestu vtisnili svoj neizbrisen pečat. Pred tem je bilo arhitekturno snovanje v mestu Maribor enačeno s stavbarstvom, prevladovali so historični slogi, v mestu so delovali arhitekti in gradbeniki, ki so prišli iz tujine. Dev izvira iz Plečnikove šole za arhitekturo in stoji na idejnih pozicijah moderne arhitekture. Naslov je preprost: Arhitekt Saša Dev in Maribor.
Kolegica Sonja Ifko predstavlja, malo pozno, svoje raziskovalno delo 2006: Industrijska arhitekturna dediščina 20. stoletja v Sloveniji. Poročilo predstavlja izsledke prvega dela raziskave, zasnovane z namenom, da evidentira industrijsko arhitekturo, nastalo v 20. stoletju v Sloveniji z razvojno najpomembnejšimi kompleksi.

In če se na koncu vrnem na pregled knjig pedagogov naše šole: v nadaljevanju boste našli seznam vseh knjig, ki smo jih uspeli zbrati. Ne verjamem, da je popoln in nisem si domišljal, da bo popolna predstavitev. Pri tem je pomembno še to, da se vsi avtorji niso odzvali vabilu. Nič ne de – tudi to kaže njihov odnos do znanosti, do stroke, do fakultete. Razumevanje in razlaga avtorja sta nedvomno več vredni od predstavitev drugih. Gre za sramovanje svojega dela, za nesposobnost, za nezanimanje, za nespoštovanje bralstva, kdo preprosto noče biti zraven. Ampak tudi ta odnos je značilen.

Bera knjig Fakultete za arhitekturo zadnjih petih let ni pretirano velika, mislim pa, da lahko v tej številki AR najdemo kar nekaj pomembnih prispevkov, ki bodo v arhitekturni znanosti predstavljali ključne elemente še kar nekaj časa.

Urednik