Poziv k predložitvi prispevkov: Preizpraševanja o pedagogiki

Sodob­ne diskusi­je na temo izo­braže­van­ja arhitek­tov pogos­to prei­de­jo v razpravl­jan­je o vlo­gi prakse zno­traj akademskega področ­ja in o obli­ki, ki jo prak­sa zavze­ma v odno­su do nedoločljivih tehničnih, kul­turnih in družbeno-poli­tičnih zahtev, ki nenehno preizprašu­je­jo vel­javne pedagoške kon­ven­ci­je. Če znano trditev Kar­la Marxa, da je »vse družbeno živl­jen­je po svo­jem bistvu prak­tično«, razši­r­i­mo na akadem­sko sfero, se bodo deležni­ki v arhitek­turnem izo­braže­van­ju spom­nili zbadan­ja in kri­tik ter ide­ološk­ih razha­janj med prak­so in ped­a­gogiko, na kat­era se osre­do­toča­jo številne strokovne revi­je, kon­fer­ence in insti­tu­cionalne razprave. Ker pa se kon­tekst »družbene­ga živl­jen­ja« nenehno sprem­in­ja, je tre­ba to razpra­vo – in dozde­vno dialek­tični odnos med akadem­skim sve­tom in prak­so – ved­no zno­va obnavl­jati. Kljub pomenu, ki ga ima pri izo­braže­van­ju arhitek­tov načr­to­van­je stavb, si prizade­va­mo razumevan­je poj­ma prakse razšir­i­ti preko sta­tičnih študi­jskih nalog in kuriku­larnih dia­gramov ter spre­je­mati razno­likost in ust­var­jal­ni poten­cial naše­ga sve­ta in seve­da še pose­bej naših štu­den­tov, ko poskuša­jo določi­ti svo­jo viz­ijo in najti svoj pros­tor zno­traj razno­like arhitek­turne prakse in mno­govrst­nih arhitek­turnih praks.

V kon­tek­stu stop­n­ju­jočih se vojnih kon­flik­tov, antro­po­gene pod­neb­ne krize in družbene neenakosti po vsem sve­tu se moramo nujno vprašati, kaj dan­danes v akademskem sve­tu pomeni biti prak­tičen, in še pose­bej, kaj pomeni ude­jan­jati nove oblike razisko­van­ja in prakse na področju obliko­van­ja, ki se pora­ja­jo na obrob­ju pre­vladu­jočih pedagošk­ih diskur­zov – iz jezikov, vred­not in viz­ij, ki nam niso neposred­no lastne. Ured­ništ­vo revi­je AR pozi­va k pred­ložitvi člankov in obliko­val­skih pro­jek­tov, ki se vključu­je­jo v to diskusi­jo in išče­jo odgov­ore na vprašan­ja: kakšni sta vlo­ga in obli­ka prakse zno­traj šol, ki izo­bražu­je­jo arhitek­te; kako so raznotere oblike znan­ja umeščene v sodob­ne kuriku­lume in katere so te oblike; kaj nam zgodov­ina pove o spre­mem­bah kuriku­lu­mov, ki so nujne, da lahko arhitekt – in arhitek­tu­ra – najde­ta rel­e­vant­no vlo­go v okolju, ki ga zaz­na­mu­je občut­je anarhične­ga propadanja.

Gos­tu­joč ured­nik AR/2023, Preizpraše­van­ja o ped­a­gogi­ki, je Igor Mar­janović. Pro­fe­sor Mar­janović je dekan »William Ward Wad­kin« na Rice School of Archi­tec­ture v Hous­tonu v Tek­sasu. Kot znanstvenik, ped­a­gog in kura­tor je zavezan arhitek­turi kot ene­mu od bistvenih dejavnikov, ki soust­var­ja­jo naš mul­ti­kul­turni svet. V svo­jem razisko­val­nem delu povezu­je voden­je sem­i­nar­jev in pouče­van­je teori­je s prouče­van­jem zgodovine arhitek­turne ped­a­gogike in prakse ter razisku­je vlo­go risb, razs­tav in pub­likacij pri nas­ta­jan­ju med­nar­o­dne arhitek­turne kul­ture. Rezul­tat razisko­val­nih pro­jek­tov, pri kater­ih je sode­lo­val, so kri­tiško priz­nane knjige in razs­tave, kot na primer Draw­ing Ambi­ence, On The Very Edge in mono­grafi­ja o stavb­nem kom­plek­su Mari­na City v Chicagu, ki je bila pred­stavl­je­na tudi v odd­a­ji PBS New­shour. Arhitek­turo je študi­ral na Uni­verzi v Beogradu, Uni­verzi Illi­nois v Chicagu in na Bartlett School of Archi­tec­ture v Londonu.