XVIII, 2017/2

Uvodnik

»Vprašujete me, kaj mislim o pomenu in nalogah naše univerze? Le nekaj besed: Naša univerza ima, kakor vse druge, dve poglavitni nalogi: vzgojo akademskega naraščaja in znanstveno delo. V tem trenutku pa je treba poudariti še nekaj, ta univerza nam ni potrebna samo zaradi učenja in znanosti. Potrebujemo jo zato, ker je naša in ker ne more nobena tuja univerza dajati naši akademski mladini duha, ki ga daje naša. Gre tedaj za razlike duha, ne razlike v znanosti in nje metodah. Naš izobraženec bo lažje pogrešal marsikatero formulo, ki si jo pridobi – če treba – v praktičnem življenju. Ne sme pa več sodelovati pri oblikovanju našega narodnega in državnega življenja tak, kakršen je bil doslej: kaj često tujega duha, s tujim načinom mišljenja, s tujo orientacijo o zadevah, ki se tičejo našega bistva. Naš akademski izobraženec mora tudi znanstveno misliti, govoriti in pisati po naše.«

Prof. dr. Milan Vidmar, 1929; nagovor rektorja ob 10. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani (v Dimovski et al., 2013: 150)

Tokratna številka prinaša nove raziskovalne ugotovitve iz raznolikih tematik, ki so del našega ustvarjalnega, vsakdanjega, profesionalnega in kulturnega življenja. Raziskovalci iz področij poslovnih ved in arhitekture so združili moči, da lahko delimo z vami nabor zanimivih člankov, saj nismo rojeni samo zase – Non nobis solum nati sumus (Cicero).

Prof. dr. Tomaž Čater in Miran Kostanjevec predstavljata celovit pregled obstoječe in potencialne individualne stanovanjske gradnje v Sloveniji, analitično ocenjujeta tržni potencial za vgradnjo toplotnih črpalk v Sloveniji in podrobneje analizirata trende v panogi toplotnih črpalk na izbranih evropskih trgih v svojem aktualnem prispevku z naslovom Tržni potencial in trendi v panogi toplotnih črpalk za stanovanjsko gradnjo v Sloveniji. V svoji raziskavi izpostavljata, da raste trg cenejših sistemov zrak-voda, predvsem manjših enot za novogradnje in energetsko obnovljene manjše hiše z močjo do 10kW.

Raziskovalke, mag. Sabina Ogrinc, doc. dr. Jelka Pirkovič in doc. dr. Barbara Mörec, na vzorcu treh slovenskih nacionalnih muzejev na podlagi kvalitativnih intervjujev v članku z naslovom »Ekonomsko vrednotenje premične kulturne dediščine v slovenskih nacionalnih muzejih« preučujejo stanje ekonomskega vrednotenja in knjigovodskega evidentiranja premične kulturne dediščine ter kritično ugotavljajo, da je uporaba metod določanja ekonomske vrednosti kulturne dediščine zelo skromna.

Doc. dr. Domen Kušar predstavlja lesene senike kot nepogrešljivi del kulturne krajine v gorskem svetu in poudarja racionalno uporabo materiala ter estetiko kot posledico te racionalnosti. Avtor članka »Kompozicijske značilnosti lesenih senikov nad Uskovnico« opozarja na spremembe, ki se odvijajo v kmetijstvu in posledično na čedalje manjše število tovrstnih stavb iz leta v leto.
dr. Špela Verovšek, doc. dr. Matevž Juvančič in prof. dr. Tadeja Zupančič, avtorji prispevka z naslovom »Presoja trajnostne učinkovitosti slovenskih naselij na ravni sosesk«, predstavljajo potek raziskovalnega procesa prvih dveh faz, v okviru katerega razvijajo podatkovno-osnovan sistem za podporo odločanju pri modularni prenovi slovenskih naselij. Članek prikazuje razvoj modela presojanja trajnostne učinkovitosti na osnovi sistema kazalcev in povezane metode interpretacije vrednosti skozi pet obravnavanih kategorij.

Doc. dr. Peter Marolt predstavlja v svojem članku, z naslovom »Umetnost oblikovanja prostora in likovna umetnost« likovnost kot del vsakršnega kvalitetnega oblikovanja prostora. Avtor izpostavlja, da poudarjena likovna podoba velja tudi za nekatere predstavitve arhitekturnega ali urbanega prostora, ki običajno sodijo na raven idejnih predstavitev projektov, a jih hkrati razumemo tudi kot sama zase zaključena likovna dela.

Kolegi prof. dr.Tadej Glažar, študenta EMŠA Aljoša Kotnjek in Polona Šušterič predstavljajo arhitekturno delavnico Rintala Eggertsson – Prostorska struktura, ki so jo postavili v osrednjem atriju Fakultete za družbene vede UL. Kolega doc. dr. Domen Zupančič in dr. Anamarija Kejžar predstavljata projekt opreme, ki je nastal v soavtorstvu absolventk EMŠA Maše Iše Bračevac in Ane Dolenšek. Ekipa je strnila teoretično znanje s področja arhitekture prilagojene starostnikom s prakso večpredstavnosti na področju zasnove in izvedbe opreme sobe za pomirjanje v domu za starejše. V Domu Petra Uzarja v Tržiču je bil študentski projekt tudi realiziran, nastala je soba Grem na lepš.

Rast izkušenjskega vodenja (Horn, Friis Jensen, 2009) je povezana z globalnimi trendi, saj so naše izkušnje del globalne konkurenčnosti in nanje vplivajo tudi globalni izzivi, kot so okoljske spremembe. Kakovostno soočanje s spremembami terja dobro vodenje (Maxwell, 2007): razumevanje, zrelost, zaupanje, odločnost, izkušnje, intuitivnost in pripravljenost, ki jo omogoča povezovanje različnih strok in graditev dolgoročnih raziskovalnih partnerstev na osnovi deljene vizije ključnih deležnikov.

Vabljena urednica,
doc. dr. Judita Peterlin

Reference

  1. Dimovski, V., Penger, S., Peterlin, J., Uhan, M., Černe, M., Marič, M. (2013): Napredni management. Ekonomska fakulteta Maksima, Ljubljana.
  2. Horn, P., Friis Jensen, J. (2009): MOL Publishers, Roskilde.
  3. Maxwell, J.C. (2007): The 21 Irrefutable Laws of Leadership. Thomas Nelson, Nashwille.