XII, 2011/3
Uvodnik
Posebna številka AR 2o11 3 nosi posebni pečat Krasa: obravnava predvsem kamen. Objavljeni so predvsem nastopi na konferenci Kras2o11, ki je tekla 2o. decembra 2o11 v hotelu Maestoso v Lipici. Konferenca je bila organizirana kot Promocija znanosti ARRS, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, v okviru programa Projekta Kras2o11, ki ima pokrovitelje: UNESCO, SAZU Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Univerzo v Ljubljani, družbo Mediacarso, revijo Kras. Ob predlagani ustanovitvi Organizacije za suhi zid Slovenije so poslale pisma stanovske organizacije v svetu:
CERAV, Centre d'Etudes et de Recherches sur l'Architecture Vernaculaire, Paris
ARTE, Asociacion por la Arquitectura rural Tradicional de Extremadura, Caceres
4 Grada - DRAGODID, Komiža Hrvatska
AMPS, Alleanza Mondiale per il Paesaggio Terazzato, Arnasco Genova
ISIS Symmetry, Int. Society for the Interdisciplinary Study of Symmetry, Melbourne - Budapest
Uvodni plenarni predavanji sta imela profesor Juvanec in docent Zupančič. Prof. Borut Juvanec je podal oris arhitekture kamna, kaj vse je v kamnu mogoče in kaj vse je človek s kamnom sestavil. Naslov je Kamen, Kras, arhitektura. Kamen je eden prvih gradnikov človekovega bivališča. Kompozicije iz kamna pa niso le bivališča, so tudi svetišča, objekti za prikazovanje čudeža ali napovedovanja sreče, so grobnice, pasti in uporabni objekti za pridobivanje vode, pa za pospeševanje plodnosti tal in zdravja, zaščite, celo pred kugo. Docent Domen Zupančič je predstavil ekonomiko kot enega vodil pri konstruiranju elementov v kamnu. Naslov njegovega nastopa je bil Splošni oris ekonomike z vidika izumljanja prostorskih oblik. Ekonomika je pomembnejša kot mislimo: posebej vpliva na oblikovanje kompozicij v kamnu. Analitična predstavitev objekta mora zagotoviti kritično presojo, da ga lahko objektivno umestimo v arhitekturo.
Predavanja:
Pomen Krasa za krasoslovje, akademik prof. dr. Andrej Kranjc, SAZU Ljubljana
Za odstiranje problematike Krasa je predavanje akademika Kranjca izjemnega pomena. Pregled poimenovanja in umeščanja prostora sega v predzgodovino, saj so jo že Rimljani povzeli kot Carsus, prva slovenska inačica pa sega vsaj v deveto stoletje. Prostor kraškega sveta sega po Hohenwartu (1830) od Vidma preko našega Krasa in Dalmacije, Hercegovine, Albanije do Grčije, na Zakintosu.
Politika krša: krajobrazi integracije, dr Jadran Kale, Univerzitet u Zadru, Gradski muzej Šibenik
Krajinske značilnosti kraškega sveta so se od antičnih centurij, skozi fevdalizem do polpretekle dobe prisiljenega industrializma le malo spreminjale: gre za kamen in za ekonomiko, za tehnologije agrikulture in živinoreje. Danes smo priča oživljanju snovne in nesnovne kulturne dediščine, zato so posegi v organizacijo ohranjanja toliko pomembnejši.
Prazgodovinska gradišča – oblika poselitve na Krasu, prof. ddr. Mitja Guštin, Univerza na Primorskem, Inštitut za dediščino Sredozemlja
Pomembna informacija o številu kamnitih struktur iz predzgodovinske dobe preseneča: ne zaradi števila, pač pa zaradi našega neznanja. Zidovi, ki označujejo kulturo nekdanjih prebivalcev, še stojijo in bi jih bilo treba predvsem predstaviti širši javnosti. Način uporabe kamna v obrambne namene (zidovi, gradišča) moramo kot najstarejše kompozicije vključiti v predstavitveni sistem kraškega sveta.
Bioclimatic Architecture, the symbiosis between people and water in Bosnia and Herzegovina, prof. dr. Ahmet Hadrović, dekan, Univerzitet u Sarajevu, AF
Voda je ključni element simbioze človeka z naravo. Arhitektura to simbiozo udejanja: s svojimi elementi ji omogoča delovanje, istočasno pa spreminja krajino, da ta postane še pomemnejši element človekovega posega vanjo. Primeri iz Hercegovine to potrjujejo.
Vodnjaki na Krasu, pojav, načini gradnje, oblike, Eda Belingar, ZVKDS Nova Gorica
Pregled kraških vodnjakov zahteva sistem po tehnologiji, po oblikah, po uporabi. Vodnjak na Krasu je odprt ali zaprt, za javno ali za zasebno rabo, z bolj ali manj označeno vsebino in lastništvom.
Kras v srcu in očeh, Jadran Sterle, RTV Ljubljana
Kras ima svojevrstno vidno podobo, kjer se prepletajo kmečka istovetnost in današnja 'meščansko-podeželska' kultura. Sestav obeh mora zagotoviti višjo vrednost. S pomočjo današnjih tehnologij moramo to gojiti, razvijati in javnosti predvsem pokazati. Upoštevanje vseh: navidezne in dejanske, fizične predstavitve in duhovnih vrednot človeka, ki s svojim videnjem in čutenjem bogati to dediščino tudi danes, v predstavitev je treba vgraditi vse te elemente.
Suhi zid – življenjski prostor, dr. Andrej Gogala, Prirodoslovni muzej Slovenije
Izjemno zanimiv prikaz življenja med kamni, kot ga lahko prikaže le predan biolog, ki odkriva, vidi in pozna skrivnosti življenja, ki so navadnemu človeku običajno skrite. Predstavitev skromnega življenja ponazarja napore tudi preživetja človeka v kamnu, vse od prazgodovine do danes.
Ustno izročilo o kraški krajini, doc. dr. Katja Hrobat Virloget, Univerza na Primorskem, ZRS
Pomembno področje kulture človeka, ki je povsem presenetljivo vezano na prostor (smrt na primer na razmejnice) je vse premalo raziskovano in v javnosti - tudi v strokovnih - premalo poznano. Onostranstvo, hrast in katastrske razmejnice so dokaz še danes. Primer je baba, ki kaže v vseevropskem prostoru arhaičen mitski lik, ne le v kraškem svetu.
Ustvarjanje kraške kulturne dediščine med teorijo in prakso, dr. Jasna Fakin Bajec, Znanstveno raziskovalni center SAZU
Razumevanje kulturne dediščine vklučuje tudi pomen ohranjanja, zaščite in varovanja kulturnih stvaritev prednikov.
Kamniti osamelci v ljudskem izročilu Lokve, Boris Čok, mojster suhega zidu, Lokev
Kamniti osamelci so kamni ali kamnite structure posebnih oblik, ki so jih zaradi tega ljudje posvojili in jim dodali posebne lastnosti. Te so lahko fizične (doseg, razkorak …) ali tudi mitske, povsem uporabne (voda, preživetje …) ali le vizualne (višina, podobnost, oblikovanost …). Vrednote so si ljudje ustvarili sami, razumevanje vrednot pa je podkrepljeno z oblikami, s poimenovanjem, z verovanjem. Okolica Lokve je s temi dokazili izjemno bogata.
Kulturna baština Sjevernog Velebita - karakteristike, interpretacija, modeli obnove i održivog korištenja, Rene Lisac, arhitekt, mladi raziskovalec Sveučilišta u Zagrebu, AF (Martina Ivanuš, Grga Frangeš)
Teoretski sistem kulture severnega Velebita s pašniškim načinom življenja in planšarsko arhitekturo je plod resnega znanatvenega in raziskovalnega arhitekture, etnologije in krajinarstva. Zanimivi stopničasti prehodi definirajo predvsem arhitekturo: velikost, oblikovanost in detajle, kar je plod dosegljivih materialov in okolja, pa potreb in možnosti ljudi. Cilj postavljenega modela je postavitev aktivnega sistema ohranitve kulturne dediščine, ki teče od interpretacije do izvedbe skladno.
Kras2o11: pomen vernakularne arhitekture v vzgoji in izobraževanju, doc. dr. Beatriz Tomšič Čerkez, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Šolski sistem je do zdaj praviloma vernakularno arhitekturo prezrl in je sploh ni omenjal. Napori za predstavljanje kulture naših dedov že od vrtca in vse do univerze so nujni, če hočemo ohraniti kulturo tudi na tem področju. Na primeru kamna je to še najbolj preprosto, saj dobijo učenci teorijo in prakso prikazano v naravi. Projekt Kras2o11 kaže v tem kontekstu že kar nekaj rezultatov.
Kras in Lipica, arhitektka Nataša Kolenc, Kobilarna Lipica
Kras in Kobilarna Lipica sta povezani s krajino in s kraškimi pojavi. Od tod problematika, ki je v Kobilarni vezana še na ekonomiko, na turizem in na tehnološke procese. Kultura je vključena z muzejem Lipikum, ki je vzorčen primer dobre prakse, tako v problematiki muzealstva, predstavitev in urejanja prostora.
Konferenca je končala delo s sprejetjem sklepov: o začetku postopka za ustanovitev Organizacije za suhi zid Slovenije in z oblikovanjem organov Projekta Kras2o11, v okviru katerega bo eden prvih podprojektov tudi 'Kulturna krajina kraškega sveta', nekak živi muzej krasa v zgodovinskih okvirih med Vidmom in Zakintosom.
V reviji so pretežno članki z nastopov konference. Upam, da vam bodo všeč.