XII, 2011/1

Uvodnik

Preteklo leto je bilo kar produktivno leto, tudi na znanstvenem področju. Porocila o raziskavah, o akcijah, o kongresih, o nagradah si lahko preberete v današnji številki revije AR.

Ob stoletnici rojstva profesorja na naši šoli, Eda Mihevca, je tekla razstava v Cankarjevem domu, poklon velikemu arhitektu lahko pogledate v nadaljevanju. Več o njegovem delu v naslednji številki.

Na pedagoškem področju je fakulteta dobila dve odličji: Zlato kocko. Dobitnika sta prof dr Živa Deuova, pa docent dr Domen Zupančič (v družbi z docentko Beatriz Tomšič Čerkezovo s Pedagoške fakultete, ki jo pravtako poznamo z objav v AR). Čestitam.

Žal pa me je tik pred izdajo presenetilo pismo kolegov iz Moskve, da je 23. junija 2011 umrla arhitektka, profesorica in doktorica Elena Aleksandrovna Opolovnikova. Nadaljevala je delo svojega očeta Aleksandra Viktoroviča Opolovnika, ki je že pred drugo vojno aktivno raziskoval leseno arhitekturo ruskega severa. Elena Opolovnikova je najprej izdajala še neobjavljene tekste (in predvsem odlične risbe, ki sem jih, narisane s svinčnikom na šeleshamru, v Moskvi pri kolegici občudoval), kasneje pa je svojo rusko kulturo promovirala z nekaj imenitnimi svojimi knjigami. Zadnja je izšla le nekaj dni pred njeno smrtjo. V Sloveniji smo jo spoznali po slikovitih predavanjih na Mednarodni konferenci ALPE ADRIA, kjer je nastopala kar nekajkrat. Pa v revijo AR je pisala, saj je trdila, da sta Slovenija in Rusija v lesu prav podobni. Tudi nasploh je bila na Slovenijo posebej navezana. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo pogrešali.

V današnji številki AR pa lahko berete članke o tehnoloških inovacijah fasadnega ovoja, o regulaciji stavbnega ovoja, o objektih z jekleno konstrukcijo, o energetsko učinkoviti gradnji, o evangeličanski cerkvi in o razstavnem prostoru.
Kolegica iz Trima dr Ljudmila Koprivec in profesorica Martina Zbašnik Senegačnikova pišeta o običajnih, vsakodnevnih gradivih, vgrajevanih v fasadni ovoj. To je posebej zanimiva tematika, saj so nekatera gradiva in nekatere tehnike, ki so bili nekdaj prav uspešno uporabljani, v nemilosti tako pri uporabnikih, pri investitorjih in pri arhitektih. Kolegica odpira sodoben pogled na klasične materiale.

Naš dober bivši študent in asistent na Gradbeni fakulteti, dr Mitja Košir prikazuje tehnične rešitve pri regulaciji notranjega okolja. Praktično dokazuje uspešnost uravnavanja s stavbnim ovojem, kar sicer že dolgo poznamo, a manj uporabljamo.
Docentka Manja Kuzman in dr Srečko Vratuša pišeta o energetsko varčni leseni gradnji pri nas. Gre za ekonomsko uspešnejše rešitve naprednih tehnologij.

Docentka Lara Slivnikova opisuje objekte z jekleno konstrukcijo v Sloveniji, predvsem zadnjih deset let. Gre za mostove, za zgradbe in za stadion, pa za kovinski bivak.

Arhitektki iz Zagreba, ki pripravljata doktorata, Kristina Careva in Tatjana Jaklenec, predstavljata zanimiv odnos: razstave in internet. Predstavljata izvedbe ter možnosti tako enega kot drugega medija. Noben ni zastarel in nobeden prav inovativen.
Doktorantka Andreja Benko je zaorala na skoraj popolnoma novem področju: z raziskavo prve evangeličanske cerkve pri nas. Ob članku se razkriva arhitekturno bogastvo evangeličanskih cerkva, ki nam je bilo do zdaj zamolčano. Upam, da bo mlada kolegica delo nadaljevala tudi po objavi v AR.

Ravno prav branja za začetek novega šolskega leta. Morda se nam ob AR porodi kaka misel tudi za naše pedagoško delo.