XVII, 2016/2

Uvodnik

Številka dve v tem letu prinaša zanimive tematike. Področje navidezne resničnosti je doc. mag. Tilen Zbona predstavil v realnem prostoru z izpeljavo temeljev in konceptov novomedijskega pripomočka za poučevanje prostorskega oblikovanja v osnovnih šolah. Inovativni pristop združuje interakcijo realnosti in navideznega okolja, podoživljanje resničnosti. Raziskava je pokazala, da so novi mediji uporabni pri prostorskem oblikovanju in vplivajo na kognitivne, afektivne in psihomotorične vidike otrokovega likovnega izražanja. Razviti vmesnik omogoča komunikacijo med človekom in računalnikom (programskim jezikom).

Raziskovalka Marta Bujanda Miguel je v prispevku Zavedanje prostora v arhitekturni krajini opredelila definicije in koncepte prostora, ki omogočajo vzpostavitev raziskovalnega okvira in razumevanje termina arhitekturne krajine v luči okoljske psihologije. Pristop – prostora, izpostavlja navezanost na lokacijo in sorodne odvode: sovisnost prostora, prostorska identiteta in ukoreninjenja. Primerjava med prostorom – krajem in krajino – postavitvijo (udomačitev prostora) vodi k premisleku kaj je arhitekturna krajina in mar ni to prav kraj.

Tanja Rudolf avtorica prispevka Pomoč z likovno umetnostjo kot opora pri vstopu v tretje življenjsko obdobje predstavlja starostnike in njihov odziv na slikarske tečaje. Razpravo usmerja k iskanju ustreznih pogojev za kvalitetnejše sodelovanje s starostniki in omogočanju intenzivnejšega sodelovanja. Metoda igranja z barvo odpira možnost intuitivnega načina povezovanja skupine, ki rezultira v obliki bolj sproščenega ustvarjanja in vpeljavo humorja. Tak pristop omogoča krepitev osebnostnega razvoja pri starostnikih in izboljšanju medosebnih odnosov med njimi.

Kolegica doc. dr. Špela Hudnik in dr. Gregor Čok sta v prispevku Meddržavno prostorsko načrtovanje na območju slovenske in hrvaške Istre predstavila zaključke uspešnega projekta PUT-UPIstra (2015-2016). Primerjala sta planske dokumente, strokovne podlage in drugi uporabno referenčno gradivo, rezultat je vzajemna interesna in konkurenčna dejavnost na področju: turizma, gospodarstva in kmetijstva. Izpostavila sta vzporedne in navzkrižne pomene in ugotovitve. Te rezultate bodo strokovne službe na obeh straneh meje uporabile za pripravo ustreznejših prostorskih strateških in izvedbenih dokumentov.

Profesor Jurij Kobe je v članku Arhitekturni projekt je vedno tudi raziskava ali kako vzgojiti radovednost? podal teze, ki jih s kolegi na fakulteti dobro poznamo in jih vsak po svoje zagovarjamo: arhitektura je vedno raziskovalna dejavnost. Vsak projekt je pot v neznano, odkriva nove rešitve in uporablja osnovne kriterije raziskovanja in uvaja nove metode dela. Predvidevanje nepredvidenega ne bi bilo možno, če sledili le obrazcem ali shemam učenja. Pregledni članek predstavlja razmišljanje treh arhitektov: Edvard Ravnikar, Karl F. Schinkel in Renzo Piano, vsak v svojem času, a sorodnih misli.

Kolega Valentin Slaček je predstavil dve tematsko istrski delavnici: Bale in Brioni. Pedagoško delo v arhitekturi in urbanizmu je tesno povezano s prakso na terenu, arhitekturno-urbanistične delavnico nudijo študentom praktično izkušnjo z načrtovanjem posegov v prostor. Teorija se sreča s prakso. Koncepti, ideje so postavljeni v risbi in modelu v izbrani realni prostor.

Urednik