VII, 2006/2

Uvodnik

Pred vami je spet tematska številka, katere vodilna tema so mentorska dela, s poudarkom na magisterijih in na doktoratih. Predlagal sem, da mentorji v opisu omenijo tudi druge mentorske dejavnosti, ki so pomemben del pedagoškega poklica. Marsikdo se ukvarja z vzgojo in z vodenjem dela zunaj šole. Pri tem so vse pomembnejše povezave z drugimi univerzami, kar lahko prinaša dobre rezultate tako pri mentorjih kot pri nalogah, ki jih skupine v takih oblikah naredijo. Ne nazadnje smo na šoli resda arhitekti, a kot učitelji imamo na svojem področju prav edukativno vlogo.

Revija prinaša tri članke: dr. Domen Zupančič je za nas vzel v Benetke skicirko in oči, da bi razčlenil Bienale arhitekture. Pripravil je dobro predstavitev. Sam sem si Bienale ogledal s študenti in ponekod smo se prav prisrčno zabavali, nismo pa mogli skriti razočaranja nad nastopom držav. Nekaterih paviljonov prav zares ni mogoče razumeti, niti kot provokacije ne. Res, vse okrog nas je arhitektura, lahko se norčujemo med sabo, a za predstavitev svojih idej, svojega videnja, svojega znanja in sposo bnosti, svoje kulture je treba kaj več. Kakšen gag je vedno dobrodošel: po gradbenih odrih lahko hodiš le s čelado, ki so zložene pred vhodom. Ko vzameš zadnjo, se naslednjemu pokaže prisrčen napis: ni, ni več! Prisrčno, ni kaj. Ampak to je lahko le detajl, potem ko smo pokazali svojo resno plat dela in predvsem rezultate.

Obratno pa sta nas presenetili postavitvi v Arsenalu, ena v postavitvi in druga z vsebino. Oboje je pomembno. Posebej smo bili navdušeni nad grafiko razstave Citta di pietra, mesta kamna. Z enotnim prijemom je razstava pokazala toliko podatkov, detajlov, izvedb in fines, pa še računalniška grafika je odlična (bolj teoretično, manj v praksi). Priznanje zaslužijo snovalci prvega in izvajalci drugega dela, tako da lahko žalostno predstavitev nekaterih posameznikov preprosto spregledaš. Brez škode.

Bienale si je splačalo pogledati. Nekaj osebnih utrinkov je torej nanizal kolega Zupančič.

Posebej zanimiv je članek, kjer kolegica Čerkezova, docentka na Pedagoški fakulteti, prikazuje estancio, gospodarsko postavitev ‘domačije’ Južne Amerike. Gre za postavitev v prostor, za urejanje okolja in oblikovanje osrednje zgradbe. Zaradi velikosti posestva, lokalnih razmer in seveda južne poloble so rešitve povsem drugačne kot pri nas.

Kolega Doytchinov, profesor na graški Tehniški fakulteti predstavlja detajl iz arhitekturno vedno vznemirljivega Gradca. Tokrat predstavlja atelje ZT Arquitectos LDA iz Lizbone in Gradca. Predstavitev prinaša tri primere: Zvezni šolski center v Tamswegu (Avstrija), kampus graške višje strokovne šole in Ponte de Barca s Portugalske.

V nadaljevanju so predstavitve mentorjev, ki so opisali svoje delo. Seveda je bilo mnogo naporov vloženih predvsem v to, kako na malo prostora spraviti čim več sodelavcev, del, podatkov, besedila, slik in kako svoje mentorsko delo čim bolj realno in korektno predstaviti.

To izgleda preprosto, pa ni.

Živa Deu: UDEJANJANJE CELOVITEGA VARSTVA STAVBNE DEDIŠČINE V RAZISKOVALNO APLIKATIVNIH NALOGAH

Gre za tri seminarske naloge oziroma delavnice, ki posegajo na različna področja.

Prva delavnica ima naslov Ulična oprema starih mestnih jeder Gorenjske in združuje staro in novo v opremi mest in trgov tega dela Slovenije. Druga delavnica je povsem konkretna in se ukvarja z Riko hišo za ohranjanje raznolikosti slovenskega prostora. Tretja seminarska naloga Jerneja Markiča z naslovom Lio Piccolo − kultura med laguno in morjem je svojevrsten izlet v nekoliko drugačno okolje arhitektovega dela.

Peter Gabrijelčič, Alenka Fikfak: MOBILNOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ V ARHITEKTURI, Matevž Frančič

Diploma Matevža Frančiča odgovarja vsem načelom mobilne, tehnološko napredne arhitekture. Različne vsebine »samozadostnosti« in aplikacija na izbrano lokacijo − razvoj in optimizacijo takšnih sistemov razumemo kot proces, ki bo dosegel svoje optimalno delovanje šele v prihodnosti.

Borut Juvanec: VERNAKULARNA ARHITEKTURA IN DEDIŠČINA, dr. Aleksander Homadovski Zagreb, Beatriz Tomšič Čerkez Pedagoška fakulteta Ljubljana, Christiane Rhodius Heidelberg

Dr. Aleksander Homadovski (Studija virtualnog sveučilišta) je v podoktorskem študiju orisal možnosti študija na daljavo z ‘virtualno univerzo’, v okviru katerega je organiziral eno prvih konferenc na daljavo med Ljubljano in Zagrebom, v letu 1995, ko je bila celo nabava kamere prava umetnost.

Beatriz Tomšič Čerkez (Izkušenjsko učenje prostorskega oblikvoanja) je v doktoratu obdelala izkušenjsko učenje mladih na primeru likovne vzgoje. Pri tem je uporabila izsledke skupnega, vodenega dela množice otrok, kar daje doktorski nalogi posebno težo. Naloga je bila nominirana za nagrado A. Trstenjaka 2006. Christiane Rhodius (Luminiszenzdatierung von Gesteinsoberflaechen am Beispiel der Glattjochkapelle) je na Raziskovalnem inštitutu Maxa Plancka na Univerzi v Heidelbergu razvijala metodo ugotavljanja starosti vgrajenega kamna pri arheoloških spomenikih, konkretno z metodo luminiscence. Metoda bi bila lahko koristna predvsem za arhitekturo, uporabna pa je le v tesnem sodelovanju z arheologi in s fiziki.

Igor Kalčič: TRI DOKTORSKE DISERTACIJE, Peter Marolt, Rupert Gole, Špela Šeme

Doktorat Pomen likovnosti za arhitekturni prostor Petra Marolta poudarja kompleksnost razmisleka o arhitekturnem prostoru in arhitekturno oblikovanje opredeljuje kot enovito, nedeljivo celoto. Na arhitekturo in na pomen likovnosti za njeno izoblikovanje gleda z zornega kota le navidezne ločenosti entitet, ki soustvarjajo arhitekturni prostor.

Doktorska naloga Ruperta Goleta Uporaba digitalnih medijev v arhitekturi trdi, da sodobna arhitektura resničnega sveta postaja hibrid realnega in virtualnega, snovnega in nesnovnega, digitalnega.

Naloga Vpliv potrošništva na sodobno arhitekturo Špele Šeme ugotavlja, da potrošništvo vpliva na vse aspekte življenja sodobnega človeka, da vpliva na arhitekte in na arhitekturno stroko in da splošen prepad med stroko in javnostjo že nekaj časa obstaja in se vse bolj poglablja.

Jože Kušar: RAZLIČNOST ZNANSTVENIH RAZISKAV V ARHITEKTURI, Jasna Hrovatin, Tomaž Novljan, Petra Čeferin

Jasna Hrovatin (Opredelitev kriterijev za vrednotenje konstrukcije sedežnega pohištva) se je ukvarjala s pohištvom, predvsem s teoretičnimi osnovami na področju konstrukcije.

Tomaž Novljan (Fraktali v arhitekturi − struktura, tekstura, barva) posega na področje teorije grafike, kjer je za resno znanstveno delo še mnogo nedodelanega.

Petra Čeferin (Contsructing a Legend: The international Exhibitions of Finish Architecture) je predstavila model predstavitve finske arhitekture med letoma 1957 in 1967.

Ljubo Lah: INTEGRALNO VARSTVO STAVBNE DEDIŠČINE

Prispevek predstavlja uspešnejše mentorske dosežke z različnimi skupinami študentov v obdobju zadnjih treh let. V prispevku so podrobneje predstavljeni rezultati dveh delavnic: Burgundija in Tržič. Tretja predstavitev – seminarsko delo študenta tretjega letnika – obravnava prenovo opuščenega kompleksa nekdanje gostilne v Dutovljah na Krasu v promocijsko središče Konzorcija kraških pridelovalcev terana.

Jože Marinko: PRENOVA IN GRADNJA SAKRALNIH OBJEKTOV V SLOVENIJI, Leon Debevec

Gre za raziskavo Leona Debevca, ki jo je leta 1997 izdelal kot doktorsko disertacijo. Kolega povezuje dve do sedaj ločeni raziskovalni področji ter pokaže vzročno povezanost razvoja bogoslužnih stavb s spremembami liturgije od začetka gradnje krščanskih kultnih objektov do danes.

Tomaž Novljan: PRVE TRI DIPLOME, Klemen Tavčar, Katarina Prekovič, Katja Juvan

Prva diploma govori o Muzeju zrakoplovstva na letališču Brnik, kjer razvija zasnovo, izvedbo in predstavitvene tehnike muzeja.

Druga diploma je Stanovanjsko poslovni kompleks v Šiški, kjer razpršeno gradnjo v zadnjem času nadomešča kolektivna pozidava raznih oblik.

Tretja diploma ima naslov Vzporedni prostori Ljubljane − povezava Aškerčeve, Zoisove in Trga francoske revolucije, kamor umešča novo značilnost − podzemski prostor.

Naslednja številka bo spet redna. Objavili bomo kak članek, poročila o raziskovalnem delu FA v letu 2006, udeležbo naših pedagogov na kongresih. Druga številka 2007 pa bo tematska, kjer bomo predstavili knjige pedagogov, tudi tiste, ki niso izšle na Univerzi v Ljubljani. Ta nabor je kar zanimiv.

Lep dan in prijetno branje,

urednik