VI, 2005/2

Uvodnik

Vodilna tema te številke je prenova: od detajla, celote, organizacije, varovanja do problematike v načelu in v praksi.

Problematiko odpira prof Fister s prikazom slovenskega prispevka velikega projekta Re Urban Mobil, zanimiv pa je pogled "onstran" arhitekture: Katarina Višnar odstira ob sicer manj pomembnem detajlu (vloga javnosti v strokovnem delu) pogled na prenovo z opisom razvoja varovanja arhitekturne dediščine. Ob tem omenja vodilno vlogo umetnostne zgodovine. Pri tem ne gre za stroko, pač pa za posameznike, ki so si primarno vlogo prisvojili. Ta vloga pripada - po pameti - arhitektom, ki zaobjemajo problematiko od zasnove v prostoru do izvedbe v času, vse do detajla. Arhitektura ni zgradba, ne gradnja in ne grajeno okolje: je okvir življenja, delovanja in misli družbe v prostoru in v času. Zgodovina, umetnostna zgodovina, etnologija, arheologija in druge stroke so pomembni segmenti, a le segmenti in ne morejo osvetliti problematike v celoti. Zato imamo probleme v enostranskem gledanju, v preozkih okvirih obstoječe zakonodaje in izvedb. Pri tem ne mislim na načela, pač pa na izvedbo. Dokler bodo institucije varovanja imele pravice in ne dolžnosti: dotlej bomo priče razhajanj v multidisciplinarnem področju varovanja kulturne dediščine. Govorim o področju arhitekture, seveda. Arhitektura ni edina pametna veda, je pa najširša in vpliva na največ področij: v naravni prostor, v času od prazgodovine do bodočnosti.

Ni slučaj, da v slovenski politiki ni arhitekta: arhitektura ni razglabljanje o arhitekturi, je misel, je delo, je realnost - in to od včeraj, danes in predvsem za jutri.

Naj povem že stotič: arhitekti smo srečni ljudje, saj se lahko na vsej včerajšnji arhitekturi učimo. Vse slabe arhitekture so se že zdavnaj podrle. Z novimi tehnologijami pa bodo arhitekture - med drugimi tudi slabe - živele še lep čas.

Umen človek se tega zaveda. Temu žal ne sledijo vse stroke, ne vsi arhitekti. Na njihovo srečo tega ne razumejo.

Ampak kratkovidnost se vedno maščuje. Predvsem v arhitekturi...

Peter Fister v uvodnem članku Arhitektura in urbane strukture v načrtovanju procesa urbanizacije prikazuje delo v mednarodnem okviru, kjer raziskuje možnosti in ovire za reurbanizacijo širših območij mestnih jeder in razvoj instrumentov, spodbud in strategij za ustrezno dolgoročno rabo teh območij ter hkratnega upoštevanja pogojev demografskih sprememb. Fakulteta za arhitekturo je usklajevala in izvajala poseben segment arhitekture in urbanističnega načrtovanja izmed štirih osnovnih segmentov in v okviru štirih evropskih vzorčnih študij za mesta Bologna, Leipzig, Leon in Ljubljana.

Katarina Višnar prikazuje Razvoj in pomen nevladnega sektorja v varstvu dediščine Slovenije. Trdi, da je treba pri celostnem varstvu stavbne in prostorske dediščine vključevati civilnodružbene agense v procese načrtovanja in izvajanja varstvenih dejavnosti.

Črtomir Mihelj se sprašuje Kam? Pravi, da so varstvo, prenova in vzdrževanje kulturne dediščine pomembna in odgovorna naloga. Nalogo morajo reševati enakopravno vsi v posamezne primere vpleteni strokovnjaki z različnih področij, da ne bi zabredli v problemi kot smo jim priča ta trenutek: Kolizej, Cukrarna, Plečnikov stadion, Krakovo ipd. Trdi, da bi predvsem področju vzgoje arhitektov konservatorjev bilo treba nameniti največjo mogočo skrb, če hočemo, da bo varovanje, prenova in vzdrževanje spomenikov kvalitetno.

Domen Zupančič obdeluje sisteme v okviru vernakularne arhitekture: Dinamika obnove in pokrajinski razvojni potenciali. Pripoveduje o splošnem odnosu do kulturne dediščine, ki je med prebivalci naravnan sentimentalno in hkrati kritično do prostorskega razvoja. Rušenje objektov, predvsem gospodarskih (kozolcev, kašč, skednjev) in deloma bivalnih hiš (z institutom nadomestnih gradenj) v javnosti poraja izrazit odklonilni odnos. Predlaga nekatere programske vsebine, začenši s specializiranimi etnološkimi knjižnicami (ne muzeji), do vernakularnih samoniklih vasi ali njihovih delov, ki nudijo popestritev turistične ponudbe. Turizem v smislu raziskovalnega turizma s prvinami kulturne raznolikosti in vpetosti v naravno krajino je zagotovilo uspeha.

Leon Debevec v članku Vizija in praksa v prenovi sakralne arhitekture polemizira o vlogi arhitekta in cerkva pri obnovi sakralnih objektov.

Gostje z mariborske univerze Metka Sitar, Dean Korošak, Kristijan Krajnc se ukvarjajo s prenovo razmeroma novega: družbene gradnje zadnjih desetletij. V članku Trajnostni vidiki prenove večstanovanjskih zgradb se zavzemajo za izboljšanje bivalnih standardov, ki s funkcionalnega, arhitekturnega, urbanističnega in gradbenotehničnega vidika ne ustrezajo več današnjim potrebam stanovalcev. Ob tem poudarjajo tudi evropske smernice, ki učinkovito rabo energije obravnavajo kot eno temeljnih meril kakovosti v skladu z vodilnimi strateškimi usmeritvami trajnostnega bivalnega okolja.

Na področju krajinske arhitekture prikazujeta ozelenitev zgradb Tanja Simonič in Marko Dobrilovič s člankom Vloga ozelenjevanja streh in fasad, kjer poudarjata, da so lahko zelene strehe in fasade del sistema tudi zelenih odprtih površin mesta. Kot take imajo pomembno vlogo, zlasti ekološko in okoljsko, morfološko, sociološko ter ekonomsko. Zelene strehe so pomemben del zagotavljanja energijske varčnosti objektov, saj vplivajo na zmanjšanje izgube toplote v okolje, izboljšajo energijsko učinkovitost objektov, predvsem z nižanjem temperaturnih nihanj na površini strehe, s čimer se podaljša življenjska doba gradiv. Prispevek je zaokrožen s predstavitvijo izbora nekaterih gradiv.

Kolega iz Gradca Grigor Doytchinov predstavlja delo arhitekta, ki je s svojimi deli vplival tudi na arhitekturno podobo mesta, predvsem v okviru Mesta kulture EU: Arhitektura Hansa Gangolija. Njegova najbolj vidna in hkrati najpomembnejša značilnost je sestav novega s starim, kot ga označuje Doytchinov: občuteno z razumnim.

Posebna draž in aktualnost je prikaz islamske arhitekture v Evropi: z njo se ukvarja arhitektka in akademska slikarka, zamejska Slovenka iz Argentine, ki se ukvarja predvsem z edukacijo: Beatriz Tomšič Čerkez v članku Islamski verski objekti v Evropi. Članek predstavlja kratek, poenostavljen pregled oblikovanja mošej v evropskih mestih s poudarkom na načinih povezovanja objektov z neposrednim okoljem in z upoštevanjem osnovnih značilnosti islamske arhitekture. Pri tem je najpomembnejši element uporaba geometričnih, rastlinskih, živalskih in kaligrafskih vzorcev, pri katerih so poudarjeni pojmi enota, ritem, ponavljanje. Izvirna je uporaba iger svetlob in senc ter barve. Arhitektura se je v islamskem svetu vedno prilagajala oblikovnim značilnostim kraja, kjer je nastajala.

Igor Kalčič predstavlja Prenovo pastirskega naselja v Triglavskem narodnem parku - Planina Kuhinja v krnskem pogorju. Naloga vzpostavlja v obnovljenih objektih novo vsebino. Samo del naselja je prenovljen v turistično apartmajsko ponudbo, vse ostalo je prenovljeno za prvotno dejavnost. Pastirsko naselje tako prične živeti novo, sodobno življenje, v sožitju primarne dejavnosti, ki nudi sodobnemu turistu, naveličanemu stereotipov klasične turistične ponudbe nove oblike in načine aktivnega preživljanja počitnic.

Jože in Domen Kušar predstavljata Obnovo "Vorenčevih svisli" na Uskovnici. Konstrukcijska zasnova svisli izvira verjetno že iz zelo starih, verjetno protovenetskih obrtnih izročil, ki so znala mojstrsko povezati naravne danosti smrekovega debla z delom človeških rok v presenetljivo enotnost in popolnost preproste stavbe za shranjevanje sena .

Prikaz prenove, ki kaže celovito problematiko sistemskega dela prikazuje Živa Deu v članku Udejanjanje celovitega varstva. Slovenija v zvezi z varstvom stavbne dediščine kot pomembnega, a v našem razvojnem urejanju prostora močno ogroženega člena kulturne dediščine, v normativnih in vrednostnih dokumentih, izdelanih na državnem nivoju, kakovostno povzema mednarodna določila, priporočila in zaveze.

Področje statike in konstrukcijskih rešitev pokrivajo Srečko Vratuša, Valter Pikel in Roko Žarnič s prispevkom Primer prenove in revitalizacije stanovanjsko gospodarskega objekta. Predstavljeni so zgodovinski podatki o gospodarskem objektu v Borovnici ter konservatorske smernice za prenovo, ki so bile podane pred prenovo objekta.

Sodelavci te številke so znanstveniki in strokovnjaki iz dveh držav, s treh univerz in s štirih fakultet.

Naslednja številka AR Arhitektura raziskave/Architecture Research bo spet redna, s pregledom raziskovalnega dela na Fakulteti za arhitekturo. Druga številka, 2oo5/2 pa bo tematska s temo Izjemna mentorska dela. S tem ne mislim na prav vsako seminarsko nalogo: tudi delavnice smo že objavili v eni prejšnjih letnikov. Pričakujem velik odziv. Časa za pripravo je dovolj. Zagotavljam, da bodo vsi kvalitetno pripravljeni prispevki s prikazom dobrega mentorskega dela, ne le na fakulteti, objavljeni, kolikor bodo pripravljeni po napisanih pravilih. Ta številka bo dokaz kvalitete vse fakultete, pedagogov in pedagoškega dela, pa tudi poseben izziv za študente, od prvega letnika do doktorandov.

Zdaj pa vam želim le še prijetno branje,

urednik